v oblakih nemira
je tvoja roka
obzorje spokojnosti 

Ulične luči svetijo na množico ljudi, ki bi morali vsi že sanjati o Hrestaču in Mišjem kralju.

Negibne v hladu jutra veje
Še en opravek prestavljen na kasneje
Bela tišina v hladu jutra veje
Resničnost zavita v klobčiču je preje...

Odpenjam škornje.
Doma sem.
Izpod vrat se odtrga
meine süsse,
kitara stoji na zaprašeni omari,...

Današni folk je tak,
Brezvezen kot vsak.
Neveden ves v sanjah,
Čeprav se prebudi
Nekoč iz ču...

S škarjami časa
izrezujem spomin.
Ne da se, ne gre;
vrača se vame.
Si Bitje, spomin?

Sodih poljubov ne boš nikoli preštel,
ker se stapljajo s praznino in z nekom,
ki molči v stilu hrupa.
Konec koncev si sam, močan ...

rastem na balkonu
nad drevesi
ki mi prihajajo
nasproti

ko so dovolj visoka
sedem na eno ...

...

Boli,
tako prekleto boli,
vsakokrat ko odhajam.
Se trgam iz objema,
te trgam iz srca,
znova in znova,
poznana bolečin...