Zahvalna

Je čas, ko je lahko ljubiti Tebe,
Ki si dal svoje življenje za vse nas.
Je čas, ko je lahko videti
Tebe v vsakem i...

Stare, hladne ulice
sprehajajoče se mrtve sence,
ki naj bi bili ljudje.

Sonce ne žari več,
je le &...

Ne vem, morda je kriv obraz.
Preveč je daleč od oči,
preveč pred tujimi stvarmi...

morda je kriv poraz....

Nemo čutim brenčajoče dotike neznanih občutij,
vrtim se po sledeh zrcalnih postav
pozabljenih podob nekje v posutih rovih zavesti.

Jutro modrosti tam na Gori
Si odprl vsem nam vpogled
zaslutil vsak je njih globine,
Beri dalje...

Pišem besede ob sveči.
Bežijo misli in letijo.
Zapišem samo trenutke
Ko veter usmeri svetlobo
Proti listu
Vse ostalo ...

Obračam besede. Kapljajo iz mene.
Napišem - prečrtam. Zradiram, pustim.
Kako naj pobarvam jo, da ne ovene
prezg...

Poboji v šoli,
krive zlobne so igrice!
Širimo raje orožje,
da otrok lahko brani se!
Masaker v veleblago...

Veter suši roso s kopriv,
v zraku lebdi vonj pokošene trave,
breza pa vsa skuštrana,
kot da bi se ravnokar zbudila.

Navzven obrnjene oči imamo
ne vidimo notranji svet,
izgradili smo cerkva veliko,
zaprli v njih smo lasten med. ...