Asfalt se mehča
v blodno brezno
mimoidočih stopal.
Avgustovska vročina
buhti in ima navzet vonj
izpare vdanih ...

V sijaju naj se odkrije čas,
v vsej večnosti tisto kar
me določa zate, metulj – lune…

Ne veš,...

Umiral je počasi.
Še zadnjič je svoje vlažne mehke oči uprl v svobodo.
In zatrepetal.
Odvrtelo se mu je vse turobno ž...

Svet postaja siv,
Čedalje bolj temen in neživ…
Še svetlo modri oblaki se želijo skriti pred grozo,
ki se jim bliž...

Kako neumno.
V odsevu senc babičinih svetilk
uvidiš krošnje erotičnih dreves.
Ki se celo potijo.

Ritem srca
mi polni ušesa.
Kladivce boža nakovalce in
jaz sem umirjen,
spokojen.

Kot komar se v mislih d...

Spet na razpotju sem.
Toliko je poti!
Ene ravne ceste so,
druge strme steze.
ena vodi navzdol,
v črno črno temo,
se ...

Iztrgam te iz korenin poezije
tujec navdiha
kradeš poljube rimam in jih
sestavljaš v pisan pas
da mi ga zavežeš prek oči
z...

Zakaj ljudi sovražim,vam povem,
čeprav priznam, da točno sam ne vem;
a znane so mi misli ki roje
po glavi, ko m...

Zaslutim v sebi vesoljno zahtevo,
ki dušo vodi na končni izpit
vsaki vdih je začimba za uk hrepenenja
obenem mi misel podarj...