Aliteracije apoklaiptičnih akordov
Bodo budile bolečino,
Cevi cvetov celic,
Črne členke čopičev,
Dni donečih dotikov.

Veliko vode preteklo je,
ki je kar mimo šla,
svojemu cilju naproti.
Večja reka, morje morda,
kjer se izgubila bo...

Globoko spodaj pod snegom,
nobene hrane več.

Severna zvezda je podarila življenje,
napočil je čas slovesa.

Kot smet,
v svoji nemoči ujet,
že spet...
Poet?
Med nebom in zemljo,
na križ življenja razpet!
Nemo,
brez besed,...

Čeprav ni v meni židovske krvi
sem bil zadnjič proglašen za žida.
Pa ne zato, ker bi imel ukrivljen judovski nos
...

Ustavi se ti,
ki bereš hipno me,
in bržčas me primerjujoč,
z ostalimi.
Ni drugih, sama sem...

Stojim na križišču,
na razpotju stez,
ki vodijo mogoče do zvezd?
Kam hočem kreniti,
kam hočem zaviti?
Nočem več po tej ce...

Ugotovil sem, da sem pesnik.
To ni slabo, sem ljubitelj življenja.

Če bi bil samo pesnik, bi bilo slabo.
Bilo bi dolgo...

Rišem, zvijam črte po sebi
zapolnim samoto s tvojim imenom
Ti na meni, vijolične sledi.
Moje najljubše sanje -...

Čutim dežne kaplje,

ki mi polzijo po obrazu!