Tako neizmerno in priglušeno,
kakor polnočna drevesa
lastno nebo pregrnejo,
me votli tvoja sapa.

Kadar čez veče...

Oprosti, ne poznam te več...
Sediš pred menoj.
mi zreš v oči,
niti ne spregovoriš...

Pa saj ne m...

Naprošam vas,
če me lahko napotite do tistega,
ki je bil tam že dvakrat.

omejena s svojim življenjem
s hišo, z ulico, z vedno istimi ljudmi
o-mejena s sabo, z njim
meja
meji na ...

Nimam več časa za najine sanje.
Minilo je leto, pol desetletja.
Prazne obljube. Brezplodno  iskanje
in čas ki hiti in o...

sem točka
v beločnici jutra.
jutri je temačen,
mesto sveti
iz zaprtih oči.
preprodajalci sreče
so zaprl...

Pot ob žici,
ure hoda.
Veliko ljudi,
sonce se ne da.

Pot končana,
sem v Polju.
Žigov osem,
Beri dalje...

Bolna luna je lovila
moje presejane sne.
Z žarki me je oplazila,
a ne bo me strla, ne.

...

Dotik dotika. Bel saten.
Soj zvezd razliva se po koži.
Nad mano si in jaz v tebi.
In najin svet se vse bo...

Mati na Mohorjevo je vso noč prečula,
od skrbi, sirotica, do zore ni usnula.

A zjutraj se vsa bleda iz strašni...