Poskusila sem
predlagani recept -
skuhala sem juho
iz njegove nevednosti,
da jo pojem
in čeprav nestrupena Beri dalje...

Spet češnja cvetela bo v maju,
Na jasah bo tisoče rož,
Ljubezen prevzela bo naju,
Skrivnostna postala...

Ob vogalu ulice jo vidim,
vleče se kot megla,
počasi, zatemnjena
in zopet vsa zamorjena,
senca nekoga,
ki se skriva v plaš...

Moji živčni končiči rastejo
in nekje za nevednostjo in zlobo
je gora,
ki jo moram še preplezati.

Ker imajo bese...

Kot črv se vame je zagrizel dvom,
da tvoje se srce mi oddaljuje.
Zato zlovešč imam občutek, da te izgubil bom,
ker v borbi tej nek´d...

Angel ob angelu,
vrtnico rumeno proti nebu usmeri,
spečemu angelu,
spokojnost nameni,
se v plesu z vrtni...

Samo jednom i do sada posljednji put,
Nadam se da se takvo što ponoviti neće,
Bio sam ucijenjen slušati pjesnika.
Beri dalje...

Čakam tvoje bele rjuhe -
mlado roso spomladanskih noči,
da me zbudi iz zimskega spanja
in ti stečem naproti.

Ne moreš biti drevo,
ki raste iz kamna,
če si kamen.

Ne moreš se sprehajati
po obali, ne da bi
zrl v obzorje. 

Najin dialog spremenil se je v
dvojni monolog, ki ostaja v tišini.
Nesposobna izraziti besede,
kot bi uživala v medsebojnem klanju.<...