Stojim na robniku prepada,
iz njega veje mrzli zrak,
globina stene zatemnjuje,
na dnu zlohoten, grozen mrak.

Postelja, ovita z avreolo čutnosti in vencem poželenja.

In nato dotik, naelektren do zadnje kaplje znoja.

...

...

Vsak potrebuje nekoga – tudi on.
Morda mene.

… neverjetno bi postalo vsakdanje …
… ko bi živela zno...

Preveč boli,
da bi pesem zapela.
Preveč boli,
da bi jokala z menoj..

V oči sem njene modre zastrmel se
in v hipu sem spoznal, da sem zgubljen;
da tik prepada ždim in morje v njem
p...

Drhtim od zbadanja in bolečine,
zakaj mi to ne mine,
le ta sivina, brezbarvna in motna
se kaže mi iz daljine….
Naj tr...

Čuden občutek je
ko spregovoriš s srcem
takrat, ko ne bije več
kot da bi dva tujca
zašla na isto pot
na začete...

Jedki zvok curlja skozi peresno blazino,
jok duši njegovo melodijo.
Solza za solzo polzi.
Napojene ustnice.
Nemir.
Kj...

Rada bi bila žlička,
ki jo obliznejo tvoje ustnice,
ko srkaš jutranjo
kavo ob obali in v nosnice
zvablja...