Sediš nekje in čakaš.
Čakaš uro.
Gledaš okrog.
Polno je polnosti,
toliko praznosti.
Toliko vsega.
In vendar ničesar. ...

Prazna je gorska livada,
rože sedaj ne cvetijo.
Mrak nad soncem prevlada,
meglice v dolino bežijo.

Beri dalje...

Nad me se je ujela žalost
v zbegani samoti,
ko hodil sem kot morje ravni
neutrjeni nevidni poti.

Takšen sen me ...

povezujem svoje črte
z vzorci travnika neba
postajam celota
vsega videnja časovanja
sem tukaj in sem tam
takrat potem seda...

Biti izgubljen,
zmeden, prestrašen,
ko greš sam skozi temen gozd
ni nič takega,
če veš, da tam živi pošast,
k...

Če bi lahko vrnila čas,
ne vem, če bi hotela,
še danes vidim tvoj obraz,
ko zadela ga je strela,
nisi vedel kod ne kam,
z...

otrok se je odločil
priti na svet
ne
vanj je bil vržen

zajoka
to je odločeno...

Čez cesto gre korak, časa
dolg 15 minut
in širok 8 cm.

Čez zebro se krivijo žarki
...

Moj prvi žarek svetlobe
Pogrešam te v temi tega kota
svojega odpadnega vesolja
Še kristali krvi bi bili lepi
v soju tvojega pog...

Nazorni prikazi
zelenila
se prenašajo digitalno

Zavita v krvave čipke
hodim naokrog
moj mrtvaški prt