Zakrivam si oči,
verjamem,
kar želim verjeti.

Ne levo,
ne desno,
ne naprej,
ne gor.

kako lepo je bilo,
ko je dans sonce zašlo!
zašlo je brez da bi mislu le nate,
prvič sm se v življenju brez tebe...

Je Prešeren bil poet
Vendar ne za tisti svet
Se prekmalu je rodil
In od žalosti zapil
Jaz pa rada bi bila
V tistih časih d...

Sonce, jaz in ti.
Na cvetočem travniku.
Iščeva pomlad.

...

Zazrem se vanj,
ogledalo sanj ...
večnih dram ...
misel pesmizma v nebo odseva ...
podobo svojo – vse vem in vse znam...

Razprla je krila
Drobna bela ptica
nežen utrinek srca
zaplula je bela ptica
preko sinje modrega neba

Gola, bosa, sama, stopa v obzorje.
zadnjič ga z očmi poišče in
milo, elegantno spusti se v črno morje.
S...

Z utrujenih dreves
Žametno pobiram
Poletne škržate
Naseljujem
Jih v ušesa
In ponoči vetrovno
Mrmram njihove nap...

Ja doma nemam, zemlja mi ne znači ništa.
Djece nemam da za njih ostajem,
tek žene koje moju tugu svojoj pribroj...

Imam oči
  a te ne vidim

Imam ušesa
  a te ne slišim

Imam jezik
  a te ne okušam

Imam...