razpršen sem kakor bog ki sestopa
vsako jutro znova
iz ravnic obzorja

povsem take barve
kot okrušena skodelica iz katere piješ čokolado
in vanjo umešaš smetano
kremaste tišine

Ozkarji v deželi so doma,
prav veliko se jim ne da.
Padajo na Turbarije,
so vroči privrženci Kmetije.

Kulturno zadovoljeni,
z harmoniko in veselico.
Duhovno potešeni,
z mašo in Družino.

Uvod v padec, ki ne sluti konca.
16 let minljivosti,
10 kazalcev, ki kažejo nesmrtnost.
4 zareze v svinjskih rebrih,
katerih srce kuka iz kletke...
mimobežnica.
begunec, ki seje,
a nič ne požanje
in 15 dag tirolske. 

Brez vsakršne definicije
močnejša od kroga zla
ali pa rečem da bežim
od kaznovanja
Imam malo
pa vseeno preveč
Ne spadam nikamor
Lahko me recikliraš
začni pri zibelki
iz babičine izbe
letnih časov "itak" ne moreš
spremenit
se samo prilagodiš
in živiš naprej
pod budnim očesom terorja
res pa je
da ima nekoliko zgodb
tudi srečen zaovinek

Slišiš kako noč
v porodnih bolečinah
rojeva zvezde?

Potoniti v oblake tvojih sanj,
visoko v zraku, v globini vodnati,
Plavati po robu obzorja,
sloneti in trobiti vsakdanjo pesem.