|
Od ska
|
|
Skozi izpraznjene sobane pomena
se tihotapim vate.
Prikrito, kakor stemnela senca.
Mezim, povsem brezslišno.
Le še lakomna zver sem,
ko oblizujem tvojo bližino.
Dokler te dokončno ne razmesarim.
|
|
Beri dalje...
|
|
|
Od ska
|
|
Vame zarineš topo želo,
ko se razraščaš čez prostor, ki več ni tvoj.
Pa tudi moj je le še malo.
Srago za srago.
|
|
Beri dalje...
|
|
|
Od ska
|
|
vse je
raskav gib obnemoglega ponočnjaka
skrhan odmev prvega zvona
plašen premik zmrzlega jutra
pogled ki pase lakoto brezbarvja
|
|
Beri dalje...
|
|
|
Od doloreg
|
|
Kozarec vina je smodnik v moji peščeni uri.
|
|
|
Od ajda
|
|
Ne bom te budila
v rojevanju jutra
osame zaledenelih sledi
izgubila se bom
v sanjavih kodrih
razbrazdanega večera
(navijal si jih s prefinjeno
gibčnostjo prstov)
ko so izginile samotne poti
(ni jih še prehodil tvoj korak)
|
|
Beri dalje...
|
|
|
Od ska
|
|
razpršen sem kakor bog ki sestopa
vsako jutro znova
iz ravnic obzorja
povsem take barve
kot okrušena skodelica iz katere piješ čokolado
in vanjo umešaš smetano
kremaste tišine
|
|
Beri dalje...
|
|
|
<< Prva < Prejšnja 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 Naslednja > Zadnja >>
|
| Rezultat(i) 61 - 66 od 4117 |
