Objeta stojiva.
Med nama je samo toplota teles.
Gledava se.
Med nama je samo poljub.
Ljubiva se.
Med nama ni nič.
Eno sva.

Srečna sva se sprehajala
po strmi poti življenja.
Ustvarila si vse kar si želela.
Popolni svet.

Ponosno korakaš proti vrhu.
Jaz se lepim na tla.
Težko ti sledim.
Nočem do konca.

Prestrmo je zame.
Nisem pripravljen.

Tisoč rastlin, tisoč novih poganjkov.
Vsi se tlačijo v zeleno obleko.
Zakaj?
Tisoč zelenih rastlin oblači tisoč
mladih poganjkov
v zeleno obleko.
Zakaj?

Tisoč zelenih rastlin grozi
tisočim pisanim poganjkom.
Zakaj?
Tisoč mladih poganjkov se zdaj oblači v zeleno obleko.
Tisoč rastlin, tisoč mladih poganjkov.
Vsi zeleni, nihče pisan.
Zakaj?

Bila bi mačka,
sposobna odvisnica,
zver preživetja,
objekt ugodja.
Bila bi mačka.
Samosvoja, trmoglava,
priliznjenka.

Bila bi mačka, ki se lahko stisne k tebi vsakdan. Bila bi mačka, ki lahko sama preživi.
Bila bi mačka, zver in lepotica.
Bila bi mačka, potepuhinja in zapečkarica.

Pozna jesen je.
Moji lasje so mimikrijsko
spremenili barvo.

Še bolj skrivam svojih nekaj let
in mladiči mi še raje parajo živce.

Verjetno sem zdaj res kokon.
Zavita v varnost dvojine
čakam na preobrazbo v človeka.

rastem na balkonu
nad drevesi
ki mi prihajajo
nasproti

ko so dovolj visoka
sedem na eno od vej
jo privežem na balkonsko polico

z zobmi pretrgam nit
in poletim