Včeraj mi je zmanjkalo rdeče niti.
Njeni žalostni ostanki
se mi kot kačice
motajo pod podplati.

Vsakič, ko zagrabim britev,
mi zatrepetajo zapestja.

Dan že diši po snegu,
kot najina ljubezen.

Drevesa so v moje naročje
kapljala posušene liste,
ko sem sedela v zavetju korenin
in poskušala prisluhniti pomaranči.

Vtič sem zarila v čvrsto lupino,
da je okoli zavel
sladkast vonj toplih krajev,
in slušalke prislonila na uho.

Včlanila sva se
v klub zbiralcev.
Svetlolasa gospa
zbira nakit,
resen možakar
ima polno znamk,
nek pamž z želejem
ima kup starih plošč,
in mlada rdečelaska
cel rokovnik oboževalcev.

najšibkejši član
je najpomembnejši člen
nesmisla intrig

Bele gospe krmijo kanje
pod prepletenimi daljnovodi.

Ne govorijo o vezalkah,
ki se jih ne da odvezati
v tem karirastem jutru,
neskončnem v vseh
in tudi drugih razdaljah
ali o tem,
kaj secirajo s pogledi
molčeči preparati.

Ritem srca
mi polni ušesa.
Kladivce boža nakovalce in
jaz sem umirjen,
spokojen.

Kot komar se v mislih dvignem
proti stropu in
plešem.
Napil sem se tvoje krvi.
Zadovoljen sem.