To nisi ti.
S teboj cvetijo rože,
belih metuljev krila srebrijo soncu pot.
Pa naj te iščem, sanjam tu ...

V soncu pretopljeni sneg
joka s streh
čisto zlato.

Skozi gosto grmovje teles
se povzpnem do nevarnih višin.
Po sobanah divjam brez koles;
posrkam na dušek grenkobe pelin!

...

Igra narave nas je ustvrila,
nam življenje snovala, telo oblikovala,
čustva podarila, pa še srce odkrila,
bila je kakor lepa...

Noč se utaplja v začinjeni vodi,
slani, preslani, skeleči.
Moja popkovina ne najde poti domov.
Prerežem jo. In grem. Svobodno.
Beri dalje...

Ne vem kdo si in ne komu kaj si.
Kakor meglica v tihem večeru si,
ki z jutrom zbledi,
a zvečer spet znova se rodi.
Beri dalje...

Ušel sem v tihi skriti kot sobe
In se zavil v mehko toplo odejo
Gosto gmoto
Samega sebe
Da bi ne stokala moja beseda
...

se ustavim
in zagledam...
vanj...
vate, ki te ne poznam...

Če druge ljubila bi tako,
kot danes brezpogojno ljubim tebe,
svetá ljubezni bi lakota minila,
vso dušo bi razdala, vse delila,
...

Ljubila bi te,
še rajši pozabila,
a zdaj spoznala sem,
da prišel je čas,
ko pomaham ti z roko,
in poljubim ...