Napisal/a isoncek, v ponedeljek, 01. dec 08

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (0 glas)

Pod snegom upogiba
prebelo se drevo,
z vej mokrih kosmi lahki
na cesto padajo.

Na cesti majhen ptiček
s polomljenimi krili,
stopica v rahlem snegu,
se deklici zasmili.

Punčka ptička nese
v toplo izbico,
nasuje mu drobtinic
postla z odejico.

Naje se drobni ptiček
in upanje dobi,
naj jutri spet bo sonček
morda spet poleti.

Ga gleda punčka nežno,
mu lahko noč želi,
poboža mehki puhek,
še dolgo v noč bedi.

Kako lahko bi spala,
za ptička jo skbi,
da le ne bi ga zeblo,
da le ga ne boli.

Bo zanj lepo skrbela,
dokler ne poleti,
medtem pa ta odeja
snežena naj skopni.

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (0)