Kje so moji copatki zlati?
Daleč tam, kjer so Krpati.
Kam radirka se je skrila?
Ali je dobila krila?
Ne, odnesnla jo je vila
in seveda jo izgubila.
Le kam oni meč je šel?
Princ ga je s seboj vzel.

Zdaj nimam ničesar več!
A le glej glej!
Tu je radirka, prinčev meč.
Tu so moji copatki zlati!
Sem mislila, da so za Krpati.

Vse dobila sem v trenutku zdaj,
zato lahko mirno zaspim nazaj.

Punčka rada velika bi postala,
je mamine salonarje obula,
po hiši v njih hodila,
muci Izi na repek je stopila...
Zamijavka ta uboga živalca...
Jo poboža punčka zala,
ne jokaj, ji reče,
saj nisem to nalašč storila...,
bolečino ti olajšala bom tako,
da mlekca boš dobila
in repek tvoj bom v
mojo odejico zavila...
Čevlje nerodne si sezuje,
svoje čeveljčke obuje...
Noče biti več velika...
odrasli svet ji ni povšeči,
sprehodi njeni pa preveč boleči...

Že zapadel je prvi sneg,
z njim pokrit je prav vsak breg,
Urh smučke vzame pod roko,
češ smučati ni prav nič težko.

Smuči na sanke naloži
in v hrib vleči jih začne,
da se smučat' nauči.

moj muc se potepa po vaseh saj pravi je kavalir moj muc mi roko poda kadar sem vesela in žalostna moj je hodil po vaseh vem da on mene rad ima a našel si je novo ljubico ki je bila najlepša bila a on najlepši frajer je bilmalo muco  je zasvojil mali frajer je šel v kino gledala sta film pozno v noč govorila sta si zgodbe in mali moj muc postal je oče muca prišla je k nam in dobili smo 3 mladičke

Se v dan meglen tja v jesen,
srečalo je troje znamenitih mož,
daril bo nosil vsak zvrhan koš,
Miklavž, Božiček, Dedek Mraz,
dogovor bo potreben pravi čas !

Miklavž modruje, pomembno pravi,
to že od nekdaj v njegovi je naravi,
zakaj trikrat darove bi nosili,
le enkrat na leto naj bi obdarili,
se pod težo bremena daril znojili.

Z vrha smetanovega griča,
se rdeča pomaranča driča.

Za njo banana se spusti,
ananasu v ritko prileti.

Kivi spodaj več se ne smeji,
hruška proti njmu se vali.

morje kot ptica že zdaj valovi,morska gladina skrivnost ulovi,vse je živahno podvoden ta svet,mami pa ribce ne more ujet poj pa ko morje zajel bo že led ribica hotla od mame bo med med pa bo padal kot dež iz neba ribica pa bo lepljiva usa!

Ribica moja,
spi zdaj, zaspi,
sončece zlato
že v morje drsi.

Školjke že tiho na skalah smrčijo,
ježki in kumare tudi že spijo.

Spi mala ribica!
Zvezdice male z
morskimi zvezdami so klepetale...
Valčki srebrni ti nosijo sanje,
hitro zamiži in potopi se vanje.

Se Špelca jezi, na glas se huduje,
nikakor si čeveljček ji sam ne obuje,
ko levo si nogo v desnega tišči,
ji noga prevelika, zrasla se ji zdi...

Ji mami pomaga res je problem,
še je prerano, ni pustnih še šem,
zdaj jopico oblači, saj sredi zime,
Špela v rokav z glavo spet rine...