Sramota,
zrdel obraz,
slepota,
pohota.

Zavist,
zavihan nos,
ljubosumje,
togota.

Nesmisel logika,
vladar denar.
Denar vladar,
vladar prevar.

Kvantiteti klanja,
nič kupuje.
Cenenost sranja,
kič kraljuje.

Mesto.
Če se obuvaš v reko,
potem me zapelji s svetlikavo poltjo.

Čez boke
me zadrži, ko rastem skozi zenice,
da scela zabrazgotinim jutra tvoje gladine.

Prazna gošča, cvet puščav,
vonj lepote, cvet je trav.
Star heroj, tristótih slav.
Kaj počenja? -Išče prav.

Poslušam intrigantno kričanje neskočne črnine teme, gledam razočaranega angela ljubezni, kako premetava poteptane emocije iz enega kota sobe v drugega,
ter čutim histerijo izgubljenih duš, ki plavajo po Mariborski kanalizaciji.

nikoli ne moreš povsem splameneti v horizontalo
tudi če jo oviješ tako da ti noge bingljajo
čez jutro proti večeru

in kasneje še morda
preko mraka
vse do globokonočja