inverzni pogledi, ki v nama
cvetili in vzbujali so strašno
hrepenje in st...

Še eno poletno popoldne
v Ljubljani
belem mestu

Sedim na balkonu
in ugibam, kaj počnejo ljudje v bloku prek dvo...

Že petstopetinpedesetič to leto,
pogledam v isto ogledalo
in vidim iste oči,
iste lase,
isti obraz.
Krive...

Ne smem preveč pisati.
Gledajo me in lahko vidijo
mojo strupeno bolečino,
zataknjeno pod kožo.

Ne smem preve...

Ne motim oglušelo, zobato zver,
iz zibelke peščene pradavnine rojeno,
ko globoko dihajoč spi,
ter s potresnim...

Vaša smrt me je užalostila,
kot druge, a nič več kot to;
rečem si: življenje je nepredvidljivo!

Zdaj zb...

Ne dovoljujem,
jesti hrano
za katero
človek
nima časa,
da bi užival
v njej.

Misliš, da se ogiblješ smrti,
ko ne prestopiš praga pokopališča,
ali ko boš ležal že v krsti,
spomni življenja se morišča! ...

Kdo krati vam pravice
kot da nočne bile bi tatice,
kdo noče priznati,
da med enakimi ne obstajajo tati,
da ostale bi svetnice,<...

Od Snežnika do Triglava
poje naj se moja pesem domača
in kamorkoli me pelje srce,
oko se vrača nazaj v svoj dom...