nekega dne je lupil pomaranče
asdasdasdmfs,ldfmdsf
mimesis je umrl
dsfdafsdfsdfdsfsdaf

Na brezvetrju besed,
lava z zaprtimi očmi
posodi prejo luni.
Pod žarometi zvezd,
se solze večera
...

Nobeno oko še ni prodrlo
do duhovnega sveta,
vedno je del zemlje sončen,
da greje kar je božjega.

Priroda je od...

Lasje svileni se bleščijo v soju sveč,
Jasne kot sinje nebo so te oči ljubeče.

Uho si prislonila na moja prsa,...

Spet čutim, prihaja vonj jeseni,
so topoli iz daljave zapeli, zašumeli
ko Mura ob bregovih igraje šepeta,
ji jesenski vet...

Tvoje besede bičajo me
Duša polna je brazgotin
Blodim skozi vse te stavke
In iščem opravičilo za rane.
Vem nosiš ga ti...

Včasih te trofim, ko z belo lučjo,
v noči nam svetliš dolino lepo
Z leta v leto gosteje se zdi,
vedno hitreje ...

Ne vem zakaj misel nate me ogreje,
ko na obraz nasmeh mi nariše
in vse kar v meni skrito je,
nanovo spet napi&scaron...

Odpelješ me na polje maka,
med rdeče cvetove cvetlic,
v brezčasnost travnega mraka,
med gnezda igrivih metuljev in pt...

Izrezovali so srca.
Človeška koža na rahlo priprta,
utripajoča žrtev s poslednjim ritmom.
Razburjene roke grabijo v globino,
globi...