Prebudil sem se iz kome
mojih misli težkih sanj,
vse so me prepričevale
naj ostanem z njimi tam.

Tam nekje na d...

Spletam si cvetje v lase.
Da bi vonj oranžnih azalej
prekril vonj po gnilobi.

božanska kočija
drvi v strm klanec
kot po ravnem
skozi krivine

že dolgo te ne čutim
otopel od ugodja
Beri dalje...

Različni a tako podobni
edini sami v sebi
redko svobodni
željni vsega
da nam le kaj ne bi ušlo

Frustriranci vesolja?

Sramežljivo veja me dotika,
diši jesen, listje se cedika.
Pa sva šla šelestenju naproti,
pod plaščem noči polju...

Vem, spiš. A nič ne sanjaš.
Sem ti jaz sanje vzela?
Potiho sem odšla v noč.
Bila je mrzla, bela.

...

Ko v senci figovih dreves
boš božal mojo voljno dušo,
ne krivi kače, jablan in oči
za svojo šibkost,
za brezupnost najine poti....

Malo jezero črno okno sivega bloka.
Mali lokvanji čarno okno modrega oboka.

Vračam se v praskupnost
vračam se domov.
Vračam se spet tja
odkoder sem prišel.

Poberi ven koščice
in
posadi
sebi
lastno
drevo.