Napisal/a Kvazimodo, v četrtek, 03. jan 08

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (2 glasov)

Spet bom hodil bos.
Ne čutim zemlje.
Ne čutim trave.
Ne čutim peska.
Ne listja pod nogami.
Niti spon,
ki vežejo preteklost
v teh steklenih škornjih.

In bodlo in peklo
in božalo podplate.
V pepelno siva jutra,
v meglice sanj.
V sončno zarjo smeha,
tja in spet nazaj.

Spet bom hodil bos,
da ne pozabim nate.
V soju svetlih zvezd,
da ne pozabim nase.

31.12.2007

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (2)

Objavil/a ajda, v 03-01-2008 12:35, 1. Bos in kaj drugega kot moj poklon tvoji ustvarjalnosti!    lp,ajda   Objavil/a karolina, v 05-01-2008 16:51, 2. Bos preprosto pa tako globoko segajoče. zelo všeč!