Skribent, pesnikun in rimar
se zbrali so v hiši poezije.
Si vsi želeč le skupne kohezije;
zapoje najprej vsem pesmar.

Obejmi me ljubezen, podajva si roko. Poljubi me prav nežno, da mi bo toplo. Naj žari ljubezen,

Postal sem grobar misli.
Mrliči črk kujejo besede brez pomena.
Samo da se sliši.
Četudi stokrat ponovljena beseda, Beri dalje...

Oj, jest mam pa
zdej ljubce tri,
mam ljubce tri,
pa za vse tri
blo bol, da jih ni!

Ta ...

Nasmeh kot petje ptic.
Nasmeh kot šelestenje trav.
Nasmeh kot potok žuboreč.

Sprašujem ...

Podarjeno  "Če si"

Za to pesem bi padla v koprive,
preklela vse mrtve in žive,
pokradla puške vojakom,
lež...

Kje se rodi in kam gre,
zakaj se poraja in kako kar umre?
Je ena sama in ta edina prava?
Je okus njen sladak al...

Svet ni človeku bil dan,
Sonce ne ugaša zato
ker je človek zaspan,...
Ni zvezde na nebu,
ki sije zato da...

Asfalt se mehča
v blodno brezno
mimoidočih stopal.
Avgustovska vročina
buhti in ima navzet vonj
izpare vdanih ...

Ko pogledam nazaj,
zdaj je vse jasno.
Odločitev tedaj,
naj gre v eno krasno.

vedno se pokakam, Beri dalje...