Spoštovani

Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, zbiranja statistik, deljenja vsebin na socialnih omrežjih in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletne strani soglašate s piškotki.

Več o piškotkih

 
Naslovnica (izbor) arrow Posamezne pesmi arrow Brez naslova

Brez naslova Natisni Priporoči prijatelju
Od Amadeus   

Naj zakričim v zrak,
da me bodo slišali še poslednji bogovi,
ki raztrgano in hlapčevsko
prosijo in se plazijo po kolenih
do tistih, ki jih še zmorejo prodati?

Naj utihnem in
spoštljivo pogledam nebu v obraz,
da ne bo sonce posumilo,
da ga zapuščamo?

Naj se povaljam v blato
in si z njim razmažem oči
in napolnim usta in ušesa,
da bom zlita v eno s svetom?

Naj splezam na najvišje drevo,
da končno taknem nebo
in mu proseče zašepetam,
da le ni tako hudo?

Kako naj ustavim
ta racionalni, nemi jezik,
ki nas prerašča in razlašča
v imenu tiskane vrednosti,
ki bo kmalu razkrila nebu,
da smo Njeni izdajalci?

Odgovorov ni,
pa tudi nočem jih.

Komentiraj pesem na forumu.
(26 komentarjev)






Digg!Reddit!Del.icio.us!Technorati!
 
< Prejšnja   Naslednja >




Wanna know something Joomla?
Hit the Joogpot! http://joogpot.eu

The LanternFish, alternative JoomFish support and bugfixed distribution
http://joogpot.eu/lanternfish


Zadnji komentarji

Uporabniški menu





Pozabljeno geslo
Še nimate računa? Ustvari račun

Podobne pesmi

Naključne poezije

Vse pesmi trenutnega avtorja

O portalu >> Oglaševanje >> Povezave >> Pišite nam >> Kazalo