Prst v rit pa kapuco čez glavo,
da kdo ne vidi katera budala
si dejansko upa, o čemer sanjajo vsi.

To kar ti posteže življenje
ne bo nič manj ogabno
če še malo počakaš
preden pogoltneš.

ne zapiši
svojega imena
ne zanima me
kdo si
samo zadihaj
da začutiš

Pot je naporna,
ampak nebo je jasno
in ti me držiš za roko.

Zaupam ti, ker ti veš,
kako dišijo najine trave.

lačna sem
požrešno hlastam
podarjeni
žad besedovanja

pod tvojimi dotiki
zdrobljena
kot kremenčev pesek
svetlikajočih kristalov

nad strehami
kjer misel
begavo
konce lovi
kjer je samota
kot zrak
in voda
blizu dotika

te miselne sladkarije spevno pripomorejo, da spet odfrčim na svoj planet prosojne vesoljne iluzije, kjer je vse in nič in mleko in med, saj jih sam kreiram in si vladam v sladkem trpljenju s slepečim žezlom.