Zamudil sem cvetove z najinih poti.
Mehkobno žametne magnolije svilene,
zamudil z jezera lokvanje bele,
pozabil sem, kako sp...

Saj poznate tisti stavek iz Biblije;
človekova domišljija je zla že od mladosti.
Vedno sem se spraševal: zakaj prav d...

in tvoj sijaj
iz poteptanega dima
dviga se v negibno nebo

ker tako te ljubim
da bi zavpila
da hočem im...

Kje so meje mojega poraza,
rabim dihanje,
sovraštvo klika po spominu,
čigave bedarije.

Izriše žitje pred očmi luneta.
Drobci radosti vzhičeno letajo,
zdaj se kakor otroci razcvetajo
še nedokončane f...

Ja rime so res fine privrejo na dan, ko prav vse te mine. Če pa rimam dodamo še note so to neprecenljive vrednote. Vzameš pero in p...

Cvet. Na njem čebela.
Pogača. Na njej sinica.
Gnezdo. V njem življenje.
Sončni žarki sijejo na
svetoče drevo, ki brenči.
...

na oknu moje sobe gojim kaktuse,
da bi bila trnjeva pot tistega, ki bi hotel priti k meni...

Skozi vrata si vstopila,
očem prijetna paša.
Popolen nasmeh mi namenila,
svet na glavo obrnila.

Črni lasje,
Beri dalje...

Kako lahko ubiješ, kar je že mrtvo?
Enostavno!
Zanikanje obstoja demona slednjega izniči!
Najbrž.
...