Razdrli so gnezda spominov,
razruli poti sanjarjenja
skrbno razlite po prostoru.
Porumeneli so odtise najinih
glav in pogledov,
odnesli skrivališča dvoma

noč mi je obrisala prah iz porazov,
slonečih na mavrični blazini
tvojega jutra...

stala sem in se upirala;
ne dam svojih spužvastih besed

Nervozen sem in iščem si.
Po vesolju mehko se potuje;
biti nočem.

Preblisk.

Lonec na smetišču brez moči,
da zadrži, vsebine sebi mile;
čisti altruizem.

Vroče je, vroče.
V glavah ljudi.
In misli neštete se topijo pod žgočimi obrisi.
In informacijam ni videti konca.
In odgovornost si lasti globalno zavest.
In besen je absolut.
Resnično.
Z oblastjo in strastjo nad majhne.
Komarje. 

NAJ ME IŠČEJO
V SKLADOVNICI SANJ
KOT POŽIRALCA OGNJA
KOT METALCA NOŽEV
KOT TOK NASPROTIJ
V RAZOSEBLJANJU

Čeprav zdaj že
prodajajo razglednice obešanj
nihče še ni
fotografiral dostojanstva.