Le zakaj te ne morem odgnati iz obličja svojih solz.
Vsaka zase vsak dan znova steče po svoji poti,
in na tisoče slanih poti vijejo eno samo življenjsko črto...
iz katere se vidi zdaj zbledele črte.
Ti sploh ne veš, ti moja najlepša »utvara«,
ti ne veš in ne poznaš moje duše zdaj sredi izgubljenega  
vsakdana,... zato ker te ni.

Utrgalo se je nebo,
pade belo perje na moja bleda lica,
solze pod vekami in bolečina,... 
obup mojega klica.
Tresoče telo navidezno srečno v srcu še jok, 
jaz prosim za večnost.

Za Veliko Noč je k nam prišlo temačnih ljudi

Rekla sva, da jih ne bova spraševala zakaj
Da se bova obrnila v praznino in zašepetala
zašepetala,  da je res.

Kričanje brez glasu.
Glas brez tona.
Kri brez barve.
Smrt brez groba.

Pustite me pri miru- rad bi živel.
Pustite moje mišljenje- rad bi razmišljal.
Pustite moje veselje- rad bi vriskal.
Pustite me, če imam rad tudi črnce- rad bi ljubil vse ljudi.
Pustite mojo svobodo- rad bi ves vesel letal.
Pustite me- moje življenje je moje in ne vaše.

Valovi
moji
srčnega
utripa...
so
na
drugi