Banalnost se mitizira,
odnos se materializira,
um stagnira,
kapital triumfira,
absurd paradira,
realnost umira...

sreča je v tem,
da se ujamem, ko padam
ali
da se poberem, ko padem
ali
da ne boli, ko obležim.

Ko sončen dan se oblači
potrebujem draga, tvoj nasmeh
in v dnevih teh, ko se mrači
potrebujem draga, tvoj nasmeh.

Prišel bo v belih snežinkah, kot zmeraj,
padal bo dolgo, dolgo v noč,
pobelil bo strehe naših domov,
preobleke...

...

Vedno, ko sanjam čokoladne hiške,
pristanem v veliki ognjeni peči.
Postanem oglje,
s katerim rišem solze po sledeh korakov.
P...

Poljub.

Senca na dlani spomina.
Starešine na strehah
in zgubana čela obzorij.
Jutro.
Smeh dneva.

Gledam kako se muzajo Tvoji črni lasje,
z njimi sonce se igra,
vsakič bolj črni, mehki,
rišejo v beli dan.

Zbujen,
zadnji trenutek,
na školjki,
zadnji trenutek,
zajtrk,
zadnji trenutek,
v službi,
...