Bil je (smeh in
bilo je sonce (tako
vroče, da si lahko
videl mavrico (v
očeh - seveda)))

eden tistih
(trenutkov), ki
prodrejo do bistva
((karkoli že pač
to je) brez, da bi
vedel - kako (ali
vsaj zakaj)), ki
se vračajo (znova
in znova) dokler
ne padeš,

Želja
se
oblizne
ob
pogledu
na
nasmejane
ustnice.
Užitke
sna
topi
prijetno
počasi
v
značilnem
slogu
lastnega
okusa.

Očem nevidno
Pod odejo skrito
Ujeto kakor luna v mescu
Samo v neznani sobi

Drugačno od vseh drugih
Edinstveno v vsej svoji podobi kot
Ikone razporejene po ekranu

na bolšjem trgu delovne sile
ni bilo odmora za malico

pozabil si že
kako so te dostavili tja
v razmajanem obtolčenem folksvagnu
sto na uro brez omejitev
nazaj v prihodnost

prijazen prodajalec puhlic te je vestno popisal
in ti odmeril mesto med umazanimi stojnicami

Zmačkan sem se zbudil,
premražen na hrastovih tleh,
iz sanj o prečudoviti obleki,
ki visi čez tvoje majhne prsi.
Raje bi bil mrtev, kakor pa
povedal to pesem,
s katero sem izgubil
tvoje spoštovanje.
A vedno si govorila,
da stvati stojijo, zato da padejo.
Sladka je jesen
in pustila sva da pade.
Se vidiva, ko sonce naslednjič
zaide na vzhodu...

Kakšna je jesen
v New Yorku?
Je nostalgična
kot tu?
Pogrešam tvojo dlan
na svoji rami,
tvoje plesne čevlje
na lesenih tleh.
Lepa si bila
ko si naga stala
sredi odra.
Stvari so začete
da jih končamo.
Kakšna je jesen
v New Yorku?
Si nostalgična?