Če se zdi,
da ne gredo nikamor
moje poti,
lahko na mestu gledam,
se čudim,
strmim;
imam ji...

Nežno grizeš moje uho,
tiho šepetaš,
potoval bi...
Tvoje ustnice, jeziček,
popotnika dva.
Njun vodič si ti.

...

Moja misel sredi ruševin,
ki nekoč bile so jaz.

Pogled na moja polja,
komaj vznikla pšenica, pira,
toča pripravila je za oranj...

SEDANJOST NI NIČ DRUGEGA
KOT PRETEKLOST,
KI JO POŽIRA PRIHODNOST.

(Haruki Murakami, Kafka na obali
Beri dalje...

Vedno, ko ob morju stojim
me preplavi poljub
tvojih nežnih ustnic
ujetih v jutranjo meglo
in po soli diš...

In režem črte s koraki
globoko odmevajoče temeljito temačnimi

Čez dan
Čez mesec
Čez naju

Beri dalje...

Negibne v hladu jutra veje
Še en opravek prestavljen na kasneje
Bela tišina v hladu jutra veje
Resničnost zavita v klobčiču je preje...

zara dinapo lpo zablj ene
ljub eznis koči mnaz ajvč assko zin ebo
ra dbipo prav ilv sete
v sete
amp aklj...

Obraz mi je padel na tla…
Se razbil in švignil na vse strani…
Nebo svetlo barvo preliva v čudno in temno,
za trenutek...