Trenutek pade mi na veko...
Zasolzi oko in spusti biser na konico ust.
Ki se zasmeje. In odpelje se na drugo stran.
In ustvari mavri...

Ta naša dekleta,
so takoj prizadeta.
Če so sedeži ozki,
se zavihajo jim noski.

Tam kjer ni pristora,
ne ...

na steni je bilo zapisano
njegovo ime.
strmela sem vanj,
kot da ga vidim prvič,
kot da ga ne bi ljubila,...

Brez zahtevnosti.
Hočem se ujeti
v tvoj minimalizem.
Tam ustvarjati zmedo.

...

In ko jočejo zvezde,
tudi jaz bisere točim...
...in ko zapiha veter, nežne sape....
tudi jaz izdahnem melodijo srca.... <...

Tudi sam sem bil v parku.

Bili so griči za griči,
vsak s svojim imenom,
križi iz ugaslih obcestnih svetilk,
...

Bi res lahko zaživela najlepšo pravljico?
Bi nama uspelo združit nebeški duši?

Bi se ljubila do zadnjega diha,
Beri dalje...

Ulegla sem se v parku in
za trenutek zaspala pod senco hrastovih dreves.

Spet spet spet sem tu, sama in pišem.
Ni okna. Ni sonca. Siva.
Odločitve padajo. Obljube, vnaprej izgubljene v bučenju črnih gozdov.
Beri dalje...

Kdo bi bil jezen, ko sliši ne?
Kdo bi bil jezen, ko vidi ne?
Kdo bi sploh kaj dal na ne?
Kdo je sploh ne?
Kdo ...