|
Naslovnica - pesmi po izboru urednika
Od Klavdija KIA Zbičajnik
|
Obrobne steze so popeskane.
Dolgčas jih poglablja
v grobozrnate misli,
ki spolzijo kot nebistvene.
Glavna steza je travnata.
Vedrina kar bosa pritaplja.
Finozrnati polžji okruški,
strastni poljubi podplatom,
so za vedno tvoji.
|
|
Od laval
|
Ona je lepa,
v svoji preprostosti.
Ona je zanimiva,
v svoji izvirnosti.
Ona je popolna,
v svoji enostavnosti.
Ona je genijalna,
v svoji spontanosti.
|
|
Od Egoist
|
Z glavo obrnjen proti zemlji,
ležim na travniku.
Hladna rosa boža mojo kožo in
jutranje sonce greje telo.
Črički drgnejo s krili.
V daljavi slišim traktor.
Sosedov pes drvi kraj mene in
z repom mlati travo.
Ozrem se proti nebu.
Milijon regratovih semen.
Primem te za roko in
jo nesem v usta.
Okušam jagode, ki
si jih nabirala pred pol ure.
|
Beri dalje...
|
|
Od Egoist
|
Izginjajo glasovi.
Odmevajo v daljavi.
Za nohti so plasti emajla.
Kri se meša z milnico.
Srce bije v ritmu tkalskih
strojev.
Pljuča reže srp.
Ti si zadnja misel.
Telefon pretrga molk.
Kličeš?
Glasovi spet so bliže.
Zrak napolni pljuča.
|
Beri dalje...
|
|
Od matejkrevs
|
Scvrti smo, gospod,
scvrti in scmarjeni.
Že prismojeni, gospod,
med sabo sprijeti kot bi bilo meso
vsakega tu od nas
tvoje meso, gospod.
Moli, gospod,
moli k nam,
scvrti smo.
Od vetra nagnjeni smo šli na pot,
šli smo na pot, da se upognemo tam
nad koritom in kadunjo.
|
Beri dalje...
|
|
Od matejkrevs
|
Danes,
z vso sončno pravico
prebujen na najbolj
zarotniški način.
(Že vstajam, se že
svetim - zlog za zlogom.)
Spodaj, na razgreti plošči časa,
kjer ti, bog, kuhaš svoj molk,
se že s protezo zapisuje
nekakšno pohabljeno pričevanje:
mojih vsakdanjih sprehodov
pretresljivo zavozlani
labirint.
Luč, ki si bila nekoč
moja priča, zaveznica, ga
razvozlavaš?
|
Beri dalje...
|
|
| << Prva < Prejšnja 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 Naslednja > Zadnja >>
| Rezultat(i) 121 - 126 od 4118 |
|
|
|
Naključne |
-
00:36 - 18.10.2006
Ob reki stala sem in gledala v noč,
bil je mraz le tu in tam zaslišal se je glas.
Od kod ta glas, ki tako lepo...
Beri dalje...
-
20:23 - 09.12.2004
Mokačino in Ti Tisti zvezan na tračnice S široko praznim nasmehom... Okus imaš po cimetu in bergamotu ...
Beri dalje...
-
23:11 - 20.08.2009
Ko smo bili majhni,
ja, takrat ko smo bili še ...
... šolarčki ...
so nam rekli, da je snov potrebno
ponoviti, ne sam...
Beri dalje...
-
17:02 - 20.01.2007
Ali je to, kar prav je...
tudi to kar delamo?
Kako vemo?
Zapletene krošnje dreves
čakajo na veter,
da j...
Beri dalje...
-
20:13 - 09.11.2005
Ko korenine prerastejo še tisto zadnjo kost, ki je bila zkokopana. In ko gozd preraste še tisiti zadnji, mali košček pušč...
Beri dalje...
-
20:48 - 31.01.2005
Poslušam dež; ga čutim skozi žarke Sonca. V notranjosti me žge. Žerjavica je brez nadzora. Pesem. Pismo pišem. Stavek nima konca. Pi...
Beri dalje...
-
12:43 - 20.06.2006
Oko slika narek misli, le vzorec resničnosti.
Skrbno nadzorovan kaos, ki utaplja naključja in njih čarovnijo
Beri dalje...
-
10:03 - 01.05.2007
Kar se da zavestno
Skoraj brez obžalovanja
Hodim po robu nebotičnika
Se ozrem v nebo
Glej, ptice. Letijo
Se vr...
Beri dalje...
-
10:03 - 11.08.2006
Ptice odletijo. Daleč, daleč pred tabo so. Ko obzorje napolnjuje plast nevidnih flamingov, šepet srca v uho- daleč so...
Beri dalje...
-
14:08 - 05.12.2005
Zunaj je umazan sneg, začelo je deževati, nehaj me že spraševati, kaj od tebe hočem, saj vendar nič nočem, le povedala sem...
Beri dalje...
|
|
|
|
|