jutranjost zora
ujetost lomljivosti
v kristalih ledu

mraz se zajeda
v ranjeno vejevje
le krik ptice v tišini

zaboli
brezbarvnost
samote

Zemljevid: 46°9′31.46″N, 15°11′10.28″E

kaj pa kosti, belina, apno?

Nadmorska višina: 335.8 m

Kaj pa lisice iz bodeče žice?
Število prebivalcev: 71 (l. 2002)

kaj pa rovi, kaj pa je v rovih,
kdo pa je v rovih,
kdo je bil v rovih,
kdo je ubil v rovih,
kaj delate v rovih, mrtve duše?

Prekladanje oltarjev na prava mesta.
(recimo Hagar Quim)
Odgrinjanje obrnjenih mrenastih pajčevin.
Tlačenje raznorodnih pogledov v isti žepek bunde.
Ploskovna dekoncentracija.*

Pakiranje alveol z odvečnimi dozami zraka.
Cona osebne realizacije: ko-ne-veš-NIČ-esar
Pomilovanje pretresenih raztreščenih lampijončkov poleta.
Vrečka suhih, pomodrelih mežikov. Kako navadno!
Ozaveščanje nerazpoznavnih prepričevanj; seveda rdečih.
Slutnja minulih antizgodb.
Javorjev les za kazen.
Snežni grafiti.
Ti v meni. Najin stik (zdrs) je včasih vse.

Mimo greš
s plastičnim
nasmehom
na obrazu
skozi trstičje
voziš
svoja čustva
svojo
platonsko ljubezen

Všeč mi je
občutek enosti.
Slekla bi si kožo
in se oblekla
vate.

Rada te imam.
Varnost vreznih tirnic. 

Prespana sobota

v tuji hiši
v tuji kuhinji
z žlico stojim pri štedilniku.

Mlečno ljubljansko sonce
se zliva na čajnik ob oknu
ko mislim nate
in na razdalje, ki sva jih presegla.