ti si bolj
moj potem
kot preden
te pojem

zakaj te v bistvu potem več ni?
- ni bistveno

na drobno in debelo
prodajam laži veselo

in ne umirajo drevesa
na vislicah nebesa

ko sem na tleh rabim
papir en in pir a ne?

Vse ostalo je izmišljotina.
Vrlih panikov in pisateljev
v klubih črk in izpostav, "da".
Dobro, da je denar vedno enakih
predznakov. Se vsaj čuditi ni
treba na novo. "Ne." Čudno.
Vsaj to. En kos kosa je en kos.

Kdo bo prva DOTIČNA GOS? Davim.
Nikar se me ne bojte. Postojte.
Še malo preljubi plesalec...
Bo pa kar dovolj zdaj. Mislim.
Da si lahko izmislim boljši song.

Več, več. Gre se za to.
In ta biser in oni biser.
Ta je ta. Gre se za to in
majhnega viška in prodorno
polizano brado in oranžne lase,
ki izginjajo iz sna in vogala.
Za njim. Za to se gre, da grem.
Za vsem tem in tabo. Tega še ne
veš, o, veš, veš. Vse gre za vsem.
Tem. Tututu po cesti, biserov.

ker se ni kar tako lahko smejati
ker ni kar tako lahko govoriti
ker se ni kar tako lahko veseliti

včasih pa gledam skozi okno
in čutim da mi hoče solza pobožati lice
pa se boji sama sebe
in tistega vprašaja
ki se kar sam od sebe postavi na konec nekaterih trditev

in sem vesela ker sem otožna
in molčim, da nekaj v meni govori
in se veselim, ker sem sama in nabita z odmevi neznanega

Nihče še ni videl tistih posebnih oblik
ki se prelivajo
iz sreče v nesrečo
neke čisto določene reke...

Ker reke ne slišijo šepetanja in tihih vzdihov
ne zmenijo se za mehkobo neke čisto določene kože
samo mimo grejo
in s svojo mokro toplino objemajo kamenje...

Pojejo in ljubkujejo...
Na milijone osamljenih in od vseh pozabljenih kamnov...