Pišem o sencah in o soncih.
O kontradikcijah svetega in o panteističnih bogoslužjih.
Obdan z maskami tlim pod razpeli materializma.
Sinteza novodobnih mistik se zliva vame kot parfum dobre ženske.
Protagonistične svinje se valjajo po kupih razvrednotenja.
Dokazov ni. Svinje se ne valjajo kar tako.

Nantadantadanta.
Je šel na nantadantadanto.
Je šel natanadantadan.
Ta. Dante je kul.
Dan teta. Kako ste ta dan?
Na tan ta dan te mam ta dan.
Na dan. Dan na dan.

Večno bomo minljivi.
Minljivost je večna.
Ko se takole poigravamo s potmi vsakdana, se zlivamo s trenutki transcendence.
Ko takole plujemo med trenutki transcendence, hlepimo po igri.
In se vračamo k bistvu.
Minljivost je le še privid.

Kojot je zašel v lokalni sendvič bar.
Prijazno je sedel poleg hladilnika s pijačo.
Kaj je takrat mislil?
Gotovo ni hotel pecat natakarce.
To je gotovo.
Za razliko od velikega poka.
Čudna so pota miselnih preskokov.

Danes imam pesniški večer.
Oplajam svoje misli,
mehanska brleča luč na nebu preletava spokojno ljubljansko nebo.
Pomlad je.
Bliža se moja dvajsetka.
Bliža se čas počitka.
Potisočerjen hedonizem izzveneva vame.
Hlad je lahko tudi prijetno topel.

Sem
za kar se odločim
hočem
in si želim
pišem
pomaga mojemu srcu
sanjam