Zakaj stran s tišino, saj ni nič narobe.
Zakaj ni to lepo,
vsa ta megleno bela praznina.
Kar izgubi se pred očmi,
potem še ti izgubiš se vanjo.
Zakaj vedno samo kričati?
Jokati, stokati, ljubiti?

Samo tiho bi rada bila.

V noči,
ko angeli
padajo v svoja zrcala,
mi z ustnicami
netiš ognje.

Želela sem in hotela...Vendar ostajam na istem mestu...na tem poznanem mestu...mestu v katerem sem že tako dolgo časa...In ne gre nikamor...ne nazaj ne naprej...Vam je poznana ta zgodba?Vam je poznan občutek ko ne moreš nikamor? Meni je...pa kako zelo...Vse svoje zadnje upe sem usmerila vanj...brez učinka...brez kaplje upanja...brez vsega.

Luskasto te lupim iz ljubezni.
Koliko ključnih koncev kaplja na kožo:
Jutrja jokajo jantar na jase zavedanja.
Iščem še Itako, da skrijem srce.
Hočem:
Gosto goroče glasove.
Fatalno
Estetsko razodetje.

Sedem žitnih polj je že zaspalo.
Sedmim "smrtnim" grehom u(ž)iti.
Sedem not je navdih bolj slepim.
Sedem oceanov se pretaka krožno.
Sedem barv čas poskuša pobeliti.
Sedmim svetovom nekdo žali riti.
Sedmi se ravno za življenje gre.