| Napisal/a lohpit, v torek, 03. jun. 08 |
| Ocena urednika: |
 |
| Ocena uporabnikov: |
 (0 glas) |
|
Ko pogledam to senco,
ko gledam vse te dlake,
ki poraščajo mi telo,
opazim brazdaste odtise
preteklega leta dni.
Ko pogledam skozi špranjo
nestrjenega spomina, ki odteka v intimo kanalizacijskih cevi,
vidim vse podobe in resnice,
preteklega leta dni ...
Ko tako opazujem
to telo, ki v mreži je zaspalo,
ki iz mreže ne beži, ki v pasti je ostalo
zaprto, hermetično kot mleko skisano,
opazim sivo mreno,
ki ovija mi razum,
Za vse rešitve ve le ona\on, z ozeblenimi prstnimi blazinicami,
se dotakne moje prašne, zgubane manično depresivne duše,
Ki ...
ker
ko,
ne vem,
ne mo-rem več o-di-ti proč,
ne znam več oh-ra-ni-ti
pro-sto pot lju-dem,
z roko v roki 20-ih let,
z roko v roki 20-ih let ...
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (0) 
|
|
