Padam,
čeprav ne smem.
Ne že spet, ne že spet..

Prav se čuti,
a je tako narobe.

Misli počivajo
Na preprogi sanj
Svilnatega otipa
Blazinic prstov

Pustite mi živeti
v sanjah brez resničnosti.
Ne vem, če želim si odgovornosti.
Ne najdem se v njej.

Edino ljubezen je hrana Boga,
ki naj jo ustvarja človek na zemlji,
a to ravnovesje se uničuje,
ker se duše ne vračajo
...

Skrbno varovano čustvo
kot preluknjana ideja
pade na beton
in se razbije
ob prvem pogledu
na sploh ni kar je.

There once were the dark
and the moon and the stars,
and there were the sea
and the wind and the pines.
Beri dalje...

V praznem popoldnevu
Zveni tudi svetloba,
Odbijajoč se od mladih kostanjevih listov,
Ki po tlakovcih rišejo odtise svojih dlani. ...

Kakšen lep dan
Mislim da je pomlad
Čeprav zunaj zavija in tuli siv veter
Ki trga rahlo zašite vezi
Ki so bile namenjene tem...

Vse imam, sliko, školjko in kamen,
samo prstana ne, no ja, saj ga imam,
pa ni tvoj, pa tudi njegov nič več,
še moj ni bil nikoli ......

Grem proti nič?
Ekspozicija. Blodnja.
Dih. Noč.
Vidim. Luč.