Prsti drsijo prek kože papirja.
Mehkoba oblike skrivnostno vznemirja.
Kot da so vklesane besede opojne
v večnos...

Ta naša dekleta,
so takoj prizadeta.
Če so sedeži ozki,
se zavihajo jim noski.

Tam kjer ni pristora,
ne ...

Pogrešam tvoje tople besede,
tvoj prijeten glas,
tvoj smeh,
tvoja jutranja sporočila,
ki so mi ...

Slišiš brstenje
jutranje rose?
To so odmevi
mojega večernega
ječanja.

Za novembrski je čas prehladno,
na stražarskem mestu – tu na osmici,
tovariš pravi, ki odhaja: »Životinjski – gadno!&l...

spomnimo se pesmi
ki smo jo peli otroci

jack kerouac iz memphisa
je lenuh potepuh vedno dela
vedno dela

Na popisan list pišem,
da zapolnim še zadnje vrstice.
Prostora je vedno manj.
Besed je vedno manj...

Nikoli ne bom vedela,
kaj pomeni biti pesnik,
saj nisem rojena za to,
ampak kaj potem,
saj tudi veliko drugih ni,
čeprav m...

Kdaj me bo zapustil tvoj prekleti klic,
ki od jutra do večera jate ptic
tvojega telesa,
išče moj osamljen bit 

...

O človek ti skrivnostno bitje
mučiš se in pehaš za spoznanje
postaneš suženj svojemu telesu,
ker ne uvi...