Navdih,
Ki ga iščem
Mimo navodil.
Sanje,
Ki jih lovim
Brez nastavljenih mrež,
Neskončnost

Pero, ujeto med realnostjo in sanjami…
Izgublja svoje razsežnosti, ko piše o nečem lepem…
Papir je lepši, če je bel!
Zakaj umazati nekaj, kar je brezmadežno?
Besede na papirju so odveč…

Dim…valovi po grlu navzdol do pljuč…
Čutiš ga v prsih…kako ubija stres..sprošča…
Verižno »sproščanje«…stresa ni več!
Je samo še dim… ki valovi mimo tvojih bolnih očes…
Opazuješ ogorke, se nasmehneš in pogledaš skozi dim…
Nevroza!! Stres se stopnjuje, kava ga odkrije…
Potegni! Dim valovi ob pepelniku, saj stresa ni!

Bič ki mlati je izmišljen, brazgotine in kri zdravnik, rabin je oče,bolečina mati, rana otrok in ti sodnik.

Vsa črna morja in vsi jezni vetrovi, utopite mi misli, odpihnite strast, naj ogenj požge, kar v meni živi, mi upanje daje,odpira oči.

Zaprem oči, mirno vdihnem in se prepustim.
Slišim dežne kaplje, čutim rahel veter na obrazu.
In zaželim si, da bi trenutek trajal večno.