Luči mesta
Ugašajo
V noči
Se izgubim
Na ulici
Pod tvojim oknom stojim
Vem da me zebe
...

Počasi vpletam te tvoje besede.
Zavest jih ne sprejme,
daj mi dokaz.

...   ...&nbs...

Iz sobe v sobo
pa še nazaj,
preveva me spoznanje,
da je v vsakem kotičku
mojega domovanja
kakšna ...

Kaj, če naš Bog izbriše poezijo,
ustraši se razdora besnih stihov,
pove poetu: Konec je navdihov
in reč...

Tanek dim ovija se okrog teles,
bele čipke vežejo življenje,
le en korak še do nebes,
rodi se divje hrepenenje.

Topline ni in je ne bo.
Poišči jo drugje.
Ta odnos boli.
Niti ne navdihuje.
Zastira, ovira.
Zdi se kot da kone...

Belina, ki čaka, da zapolni jo dlan, kot ladja iz mraka je peljala drugam: roka in pod njo sled, ki črnilo veže  v trd pljunek besed...

In sedajle pišem pesmi,
kot bi misli celo noč zorele
in vse zgoščene zjutraj na plan vrele,
besede bele kot neveste,
mojim misl...

megla, ki vzdiga se
plaho v dolini
kot lepo odzadje za zgodbo
ko zgodba,ki pod nogami se odvija mi

Beri dalje...

Čakala je.
Na koncu vrste.
Njegovih prioritet.

Čakala je.
Na koncu vrste.
Lačna njegove bližine.
...