Vrveči šal,
čeveljci
in trop snežink.
Preproga sanj,
zidovi zvezd,
vse brez besed.
Le roka riše,

Še vedno ljubim vse dotike,
vse tiste pravljične noči,
pred sabo rišem svetle slike,
četudi&n...

Samo trenutek,
ti pretrga prsi in se zažre v meso...
Želiš si kričati,
a ne moreš...

...

Povsod te iščem, nikjer te ni...
Celo telo mi obdaja le praznina.
Moje srce je prazno...
»Kje si?&...

thinking.... thinking... nothing
Why? Don't know.
Love him? -> yes
How much?
Too much!

Beri dalje...

Že zdavnaj vem:
utvare tvoje šibke so.
rdeč privid onkraj noči;
morda le jok, krik
in hehet grozljiv ... Beri dalje...

Zunaj je umazan sneg,
začelo je deževati,
nehaj me že spraševati,
kaj od tebe hočem,
saj vendar nič nočem,
le povedala sem...

Nekoč boš
prišel
odprl boš
velika
železna vrata
in z počasnimi
koraki
stopal
...

Gorje iz srca se preliva
na oči, na telo in papir,
kriči skozi grlo in
ne pušča spati ponoči

zakaj bi jokal od nesreče,
zakaj bi žalil ves svet?
saj trnje in bodice boleče
spremeniš lahko v najlepši cvet...