Osrečil sem jo,
to mi je v veselje.
Nikoli vrnilo se mi ne bo,
njena sreča me zapelje.

Zaradi nj...

Sem kar sem,
žensko telo
in zavetje duše trpeče,
talka časa sem
in starejša od sreče. ...

Napisal pesem bi, morda sonet,
ki spremenil bi se v najlepši cvet,
a krila, verzi kot da ne dajo poleteti,
čustva vsa v pesm...

v očeh

njenih ....... njegovih
 kot biser bleščeči ...... kot strela žareča
se solza ujam...

Potrta sem,
v sebi strta.
Sto koščkov
razletenih
in jaz vmes,
na razbeljenih
kolenih.

Idealist poklekne pred oltar nevidni,
ki bil je tam že dolga leta,
njegova vera z leti je odvzeta,
zaman ozira se nazaj na tiste dni...

Ljepota mog sjecanja u bozanskom pogledu starog duda,
sto se dostojanstveno s mirisima iz zavjesa po sobi siri,
u sjetnom ...

oltar
sveče in razpelo
krsta

Ko sredi noči zazrem se v nebo,
oblačno in mračno kot moje oko,
se sredi neba, prav tisti hip
utrne zvezda, utrinek, navdih.

Včasih če pride torek
te vedno čakam.
Skupaj pijeva kavo
dokler ne prideš.
Potem se nasmehneva.