1.Nočni obred

2.Zanikanje

3.V temi

4.Neskončnost

...

ne sprašuj me po domu.
ne vem več kje sem doma.
za tistimi hribi bo vse zgorelo
od nasičenosti jutra.

gola dolina
udirajoča se tla
ljubljnasko barje
 

...

Skrbno varovano čustvo
kot preluknjana ideja
pade na beton
in se razbije
ob prvem pogledu
na sploh ni kar je.

Naglavi imam kopalni plašč.
Snél sem ga stebe, ker si bila mrtva.
Zakopal sem te v snég in s scalino narisal ...

in sva šla....

v svilnat del obzorja
v srebrno sled vesolja
v senco mesečine vrta
v nitke čipkastega prt...

Danes svet,
napolnjen z odpadki,
kot riba v odplaki.
Upanje življenja?
Jutri smet.

Vidiš tisto veliko luč tam?
Ki oddaja tako močno svetlobo?
Ki te mami …
… in ki te privlači …
Vidiš ogrom...

Žalujem...
Smrt...s te strani ...
tako dokončna, se zdi...
Na povšini slišm krik tvoj
...

Beri dalje...