Napisal/a mah, v četrtek, 11. jan. 07

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (0 glas)

mir zadihal je  na  mojem polju
se zasanjal v zimski, nočni hlad
zvezde se prebujajo v vesolju
ljubezen skrita čaka na napad

je mir, če  Luna vedno  kroži?
ne, to tiho ždenje je v zasedi
dotik sprehodi se po tuji koži
orožje temno zarožlja v besedi

slišiš strel, ki odmeva v meni?
in slišiš gluho vojno, ki hrumi?
na straži klic srca je pretepeni
v makih pa še vroča kri šumi

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (4)

Objavil/a ajda, v 13-01-2007 14:51, 1. čuj! čujem, čuješ, čujemo  kako je lahko drugače...zelo lepo in dotikajoce...    lp, ajda    Objavil/a mah, v 13-01-2007 16:36, 2. čuj! včasih se hudič bori sam s sabo. ne potrebuje angela za nasprotnika.     hvala ti ajda, hvala za besede in obisk    mah      p.s.  o ljubezni bi lahko pisala v nedogled....      Objavil/a spakica_, v 15-01-2007 18:47, 3. čuj! tako rada sem prebrala tvoj zadnji stavek, ki je meni tuj...    lepo!   Objavil/a mah, v 15-01-2007 19:41, 4. čuj spakica! nikar. ljubezen je kakor beseda. svéta in povsod. začuti jo. zapri oči, vdihni...je? jo čutiš? slišiš? čuj!  seveda: če si mislila na ljubezen.