Hoteli ste
ribo (ker veste
- kje smrdi).
Dobili ste
pesem (ali
je to riba?), vi
veste - vi
veste (pre)več

Moj obraz, pravi obraz je skrit. Pred tabo, pred tvojimi pogledi.
Si bil kdaj na slepi poti? Ne? Zdaj si obsojen nanjo.
Ni mi mar kaj si slišal, kaj si videl... spoznal me ne boš.
Ni mi mar kaj so ti govorili prejšnjo noč.
Danes si tu, z mano, ob meni... pa še vedno ne veš kdo in kakšna sem.
Sramota, zate. Moška postava, tako 

Nočem se sestavljati v
sočasju s kriki izgubljenega
galeba. Podiram skalnate
pregrade, ki so jih zmehčali
butajoči valovi tvojih želja.
Ostajam ujeta v kletki
vsakdanjika.

Po stopnicah gor
in dol
pa spet gor,
saj kleti nimamo,
ven se mi pa ne da.

Na streho,
skozi okno na streho,
da vidim horizont,
da vidim,
da zamujam,
kako svet beži,
kako me ignorira ...

Sediva na ograji,
z nogami bingljajoč v temo
ga poslušam
Opet, pravi
Zašto, ga zanima
Nikad, mi ponuja v odgovor
A najina svetova sta tako daleč,
da me skrbi,
ali bova razumela
Tako mu samo prikimam
in skupaj se zazreva v zaliv

Vrtam luknje
pa ne v srce
niti ne v koleno
ampak v steno
kamor namontiram polico
in na polico postavim
suhe začimbe in morsko sol
tisto iz sečoveljskih solin
in plastične posodice
kupljene v intersparu
1 euro po komadu
so se mi zdele poceni
tudi polica je iz spara
za samo 2 eura.