|
Od Bor
|
|
Vem, da obstaja smisel
v tem deževnem času,
ki topi sončni spomin
na jeziku še enega oktobra.
In vem, da je pomen pozabe
v brezčasju, ki počasi kaplja
v preraščanje lastnih bregov.
Pa še marsikaj vem.
A z lahkoto vse zanikam.
|
|
Beri dalje...
|
|
|
Od okto
|
|
Grob iščeš?
Pri zadnji sveči
naravnost.
|
|
|
Od Klavdija KIA Zbičajnik
|
|
Morje.
Pomežik svetilnika.
Ne me basat
Feniks.
Qui vivra, verra.
Ah, boli.
|
|
|
Od zitojezrelo
|
|
Že dolgo posedajo na robu lista
nabrani spomini,
težki in polni jesenskega dežja;
Že dolgo jim segaš pod kožo,
da bi znova šumeli,
v krošnji prebujenega duha.
|
|
|
Od Yggradsil
|
|
I.
Objel sem rože.
Z rdečimi cvetovi
se odpirajo človeške dlani.
II.
Ti, bleda neznanka,
imaš nasmeh in svetlobo.
Posodi mi dlani.
Posodi mi drobne dlani.
|
|
Beri dalje...
|
|
|
Od Egoist
|
|
V soju luči in hrupa
se oder sprazni.
S kozarcem piva v roki
čakam na naslednji val
bučnih kitar in kričanja.
Stemni se,
obrazi izginejo.
Ostanejo samo črne pike,
svetleče oči in
zamegljene silhuete.
|
|
Beri dalje...
|
|
|
<< Prva < Prejšnja 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 Naslednja > Zadnja >>
|
| Rezultat(i) 301 - 306 od 4118 |
