Kar raste bo raslo
s koreninami proti nebu,
z odrezanimi prsti,
z onemelim jezikom
in pesmijo, 
ki ne premore dotika ljubezni,
četudi ji bičaš z naslado.

Aroganca šanka.
Utopim te v žlici samohvale,
Lepo-grda, narejena.

Le za kolena bi te rad držal,
črni mesec, rjavooka.
Za kolena
in še malo višje.

Sem turbolenca
med smehom in jokom,
nevzdržna frekvenca
med vzdihom in stokom,
le rahla razlika
med tišino in pokom.

Svet je zaostal za vesoljem,
počasi se ustavlja
in pušča zaspane glave,
da mislijo, da so hitrejše od jupitra.
Pa kaj, saj je mesto pameti iz samih duhov,
ki jih vidijo le tisti,
ki spijo spanje genijev.

tema na vzhodu sonca
sporoča da je čas za zahod
vidim pa le vaniljevo kroglo
ki se hitro a okorno težko
dviga iz belih konic
zelene pomladi
polna je, prepolna

roka pred očmi
ne vidi okrušenega krožnika brez dna
lačno zahteva hrano
pripravlja živila s pretečenim rokom
anoreksija v pomanjkanju
delitve pomembnosti
brez okruškov celote