Prišla si.
Ne ti, nekdo drug;
brezimen, neznan.

Zvezan bi se vrgel
v rumeno reko pod rumenim nebom
in žareče bi sonce pestovalo
groteskno napihnjeno truplo
minule zavesti.

poveličujem odpadli material
veter mi ga vedno spretno nosi
pred vrata mojih orosenih oči
vsa navlaka se prijema na zrklo
da čutim vso to težo preteklosti
nekoč uporabnih spominov
(uporabljenih, že recikliranih)

1
Vseh teh trupel ne bom nikoli mazilil.
Trupel dni zavrženih kot stare cunje,
kosti ur, oglodanih od dolgočasja,
žile minut, nataknjene na kazalce,
utripe sekund v trenutkih, ko srce ni bilo.

1

Bela v belem
ješ sneg iz dlani,
lačna dotikov
v ogledalu sneži.

Stran s tem, stran
ne vem kam
v veter, stran
levo in od sebe proč
stran od sebe, stran
stran s tem, stran!

Kako, da spet čutim prehlad,
ki sem ga pokopal pred dnevi?
Ko sem bil še sam
in sem pretakal mačje solze?