Stojiš na samem kot drevo, s prgiščem ljubezni,
ki preganja sence razvejanega dvoma.
Šum popotnice se ujame v krošnjo tvoje pesmi,
k...

Napeta vse bolj postaja koža, ko dobro znani dotik po njej zdrsne, jo poboža...Odpirajo pa spet zapirajo veke se, težke so; strast l...

Tudi zvezde sij, noč sna utrudijo,
takrat zavese zatemnijo nebo.
Najsvetlejša pade v morje, ki bo
čuvala skrivnost, ...

Danes vzamem košaro in grem nabirat zvezde,
tiste, usodne....
zmečem jih na kup in zažgem,
potem bom lebdela dvajset centimetrov nad...

Mučiš me - veš?
Zakaj mi preprostosti
ne prepustiš?
Rabim novo dozo
svežega zraka i...

Ko jočejo oči,
tako močno ne boli,
Kot takrat, ko srce krvavi.
Ko oči polnijo solze,
ker kri iz zlomljenega vre srca,
takr...

Brenčanje čmrljev
bruha v brezvetrje
Metuljev ni,
da bi gladko poplesovali
po listih vijolic in lilij

Gibanje v jeklu,
ciklama, ki pronica -
sličice v steklu. ...

Pred morjem tvoje ljubezni
se izgube besede rim.
Kot kaplje na dan deževni
tvojih dotikov si želim.

V misli drugega
me zakoliči.
To cvetje,
ki več ne diši,
kot dvojnost,
blaznost,
prestrašenost.