Spoštovani

Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, zbiranja statistik, deljenja vsebin na socialnih omrežjih in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletne strani soglašate s piškotki.

Več o piškotkih

 
Naslovnica (izbor) arrow BERI arrow Posamezne pesmi arrow Očiščenje

Očiščenje Natisni Priporoči prijatelju
Napisal/a Kvazimodo, v sobota, 07. okt. 06
Ocena urednika:   
Ocena uporabnikov:      (0 glas)
 

In zdaj stojim, na pol poti,
z glavo proti nebu,
z dušo vkleščeno med stene časa,
tujec sam sebi, polovica obraza,
raztreščen v črepinjastih sanjah.

Oči nemo zro v brezčasje pozabe.
Kličem tvojega  duha, naj odtali led,
ki so ga spletle arktične ptice.

Rotim tvoj glas,
da preglasi rohnenje molka.
Prosim tvojo voljo,
naj se usmili ponižnih
in napne jadra metafizičnih ladij,
da bodo zaplule v medsvetove;
kot tujec, ki sam sebe v srcu nosi,
kot tujec, ki bogov ne prosi.


Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosimo, prijavite se ali registrirajte.



 Komentarji uporabnikov (0) KOmentar RSS

Povejte svoje mnenje prvi!





Digg!Reddit!Del.icio.us!Technorati!
 
< Prejšnja   Naslednja >




Wanna know something Joomla?
Hit the Joogpot! http://joogpot.eu

The LanternFish, alternative JoomFish support and bugfixed distribution
http://joogpot.eu/lanternfish


Zadnji komentarji

Uporabniški menu





Pozabljeno geslo

Podobne pesmi

Naključne poezije

Vse pesmi trenutnega avtorja

O portalu >> Oglaševanje >> Povezave >> Pišite nam >> Kazalo