Spoštovani

Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, zbiranja statistik, deljenja vsebin na socialnih omrežjih in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletne strani soglašate s piškotki.

Več o piškotkih

 
Naslovnica (izbor) arrow BERI arrow Posamezne pesmi arrow Izginjanje nekega sentimenta

Izginjanje nekega sentimenta Natisni Priporoči prijatelju
Napisal/a katja```, v nedelja, 20. avg. 06
Ocena urednika:   
Ocena uporabnikov:      (0 glas)
 

Čutim, kako počasi izginja občutek,
ki ga vzbujaš v meni.
In ne vem zakaj, ampak strah me je,
da bom zdaj izgubila najlepše sanje.

Ti si moj navdih, moja misel,
moj dan in moja največja patetika!
Brez tebe ni pesmi ne sonca,
in ni rdečih rož, ki cvetijo le zate.   


Pa vendar te sovražim!
Sovražim te za vse, kar si in
sovražim sebe za vse, kar nisem.
In poglej, skupaj bi lahko bila vse.    


Ampak sedaj niti to ni več pomembno.
Sedaj odhajaš iz mojega sveta,
ne za večno, toda kljub temu izginjaš.
In s tabo izginja vsa ekstaza. 


Mogoče se kdaj srečava.
Čisto tako, slučajno. Dva tujca.
Vse kar bova doživela bo objem in slika.
In  nikoli ne boš vedel, da si bil moj navdih.


Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosimo, prijavite se ali registrirajte.



 Komentarji uporabnikov (3) KOmentar RSS
Objavil/a Matjaž, v 20-08-2006 18:05,
1. Izginjanje nekega sentimenta
Tudi ta pesem je dobra, vendar pa se me loti predvsem kot premišljevalca zgodbe, k meni torej pride oblečena v racionalni plašč. Mogoče je sentiment že toliko izginil, da pesem ostaja na čutnem nivoju hladnejša kot Ples aktov. A ni bistveno. Čeprav zgodba ne prepriča, ker preveč diši po nečem prebolelem, kar komajda sodi v umetnost, pa je tkivo pesmi same po sebi že na tej strani, kjer dihamo poezijo.  
 
In vednar še zelo subjektivna opomba glede vsebine, zgodbe: če si junakinja ti, potem je dobro, da se zaveš, kaj te ves čas v resnici navdihuje. (Pravzaprav dvomim, da ti to ne bi bilo jasno.) 
 
Matjaž
 

Objavil/a ajda, v 20-08-2006 19:23,
2. Izginjanje nekega sentimenta
Ja, burna custva, ki se vedno burkajo domisljijo, ko zveza ugasa.. sovrastvo in ljubezen, strastno razmerje, sta si se kako blizu in si podajata roko. In misel, ce je ples samo eno poletje, je se kako ziv spomin in zazamovan v vecnosti... ne vem .... 
pesem pusca veliko odprtih vrasanj.. 
 
moram ti pa cestitati za te tri prispevke, ki dopustijo brboncicam zaplapolati in predramiti zaspane gejzirje... 
 
lp, ajda 
 

Objavil/a tomi, v 30-08-2006 15:43,
3. izginjanje nekega sentimenta
lep prikaz neke bolne resnice, ki tako rada prizadene osebo, ki kot rečeš, da je polna sentimenta.
 





Digg!Reddit!Del.icio.us!Technorati!
 
< Prejšnja   Naslednja >




Wanna know something Joomla?
Hit the Joogpot! http://joogpot.eu

The LanternFish, alternative JoomFish support and bugfixed distribution
http://joogpot.eu/lanternfish


Zadnji komentarji

Uporabniški menu





Pozabljeno geslo

Podobne pesmi

Naključne poezije

Vse pesmi trenutnega avtorja

O portalu >> Oglaševanje >> Povezave >> Pišite nam >> Kazalo